Eli pošilja svoji CIMRI en pozdrav iz Maribora.Ko čitam vaše dogodivščine prvih dni,se kar načudim,kak delujejo....vsi isto,ne moreš verjet. Jaz sem presenečena ,da po vseh hudih stvareh ,kaj so se jim zgodile so tak nežni in posebni.Vesela sem za Dino ,da ji gre tak vredu

Moj edini nasvet je - takoj jo okregat! Morate ji dat vedet, da takega obnašanja pri vas ne boste prenašali. Zdaj je pa že predolgo pri vas, da bi od stresa ponoči lulala - preprosto je niste dovolj okarali in zdaj hoče že navado iz tega razviti. Takoj jutri zjutraj - biti jezni nanjo in to pošteno, ji pokazat lužo (jaz jih kar privlečem do nje in porinem glavo proti njej, da še fajn lastne vonjave v nos potegnejo) in okregat, parkrat povedat odločno, da to je NE! In potem jo pustite samo in ignorirate kakšnih 15 minut (jasno bo čepela s pravim za umret se smilit pogledom kje). Vsako vedenje, še posebej sedaj na začetku, mora biti "korigirano". Če ne reagirate, pes to razume kot dovoljenje in vedenje počne še naprej. Če pa se odzovete, je pa zanj to "ups, stop, tole pa raje ne".

Po kavču pa je krempljala najverjetneje zato, ker je hotela narediti udobno gnezdo. To jih pa večina počne (kavč, postelja, košara, odeja, karkoli je že ležišče) in so pri tem lahko neverjetno vztrajni in kar kopljejo in kopljejo. Spet - odreagirat! Če jo iz spalnice zaslišite, da krempljari, je navadno dovolj, da ostro poveste samo "Dina, ne!" in bo prenehala. No ja, se zna zgodit, da se boste šli igro vztrajnosti, ker se bo zgodba ponovila še ene parkrat, ampak pomembno je, da ste vi zadnji in da je vsakič bolj odločna reakcija. Če se boste na koncu že zadrli ali pa celo prilomastili iz spalnice, nič zato - samo en šef je lahko doma