| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| HrtjiSvet |
 Objavljeno: 16 Sep 2013 10:01 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Počasi se nam bliža tudi posvojitev greyhoundov! 
Tokrat hrtki v Slovenijo prihajajo v soboto, 28.9.2013, v večernih urah.
V kolikor bo prišlo do kakšne spremembe, boste posvojitelji pravočasno o tem tudi obveščeni.
V Sloveniji so zaenkrat svoj domek našli:
greyhoundica DINA, greyhoundica ELKIE, lurcher ABE in whippetka EMA.
Seveda transport še vedno ni povsem zaključen, zato obstaja možnost, da se štiriperesni deteljici hrtkov pridruži še kakšen.  |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
   |
| Dina |
| Objavljeno: 20 Sep 2013 07:46 |
|
|
|
Pridružen/-a: 17.09. 2013, 10:37
Prispevkov: 132
|
Zivjo,
prihodnji teden torej prihaja k nam greyhoundica Dina, predvidevala sem, da bom dopoldne z njo doma, popoldne pa po nekaj ur zdoma. Zdaj se je izkazalo, da bom tudi dopoldne odsotna od doma po 2,5 - 3 ure.
Kaj mi svetujete? Je bolje, da nekje najdem nek boks, da bom takrat brez skrbi?
Lp,
J. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 20 Sep 2013 15:19 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Pozdravljeni!
Na vašem mestu bi z nakupom boksa vseeno še malo počakala. Lahko da Dina ne bo imela nobenih težav in vas bo mirno počakala v času vaše odsotnosti.
Če pa boste bolj mirni, pa si morda lahko za nekaj časa izposodite boks. Mora pa seveda biti dovolj velik - največji v ponudbi (približne mere: 120 cm x 80 cm x 80 cm).
Lep pozdrav. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Nuz |
| Objavljeno: 26 Sep 2013 15:02 |
|
|
Pridružen/-a: 02.03. 2012, 01:33
Prispevkov: 227
|
Kje bo posvojitev Greyev? lahko pridemo tudi ostali?  |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Dina |
| Objavljeno: 28 Sep 2013 14:46 |
|
|
|
Pridružen/-a: 17.09. 2013, 10:37
Prispevkov: 132
|
Nuz je napisal/a: Kje bo posvojitev Greyev? lahko pridemo tudi ostali?
Posvojitev je prestavljena na drugi teden  |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Nuz |
| Objavljeno: 28 Sep 2013 14:49 |
|
|
|
Pridružen/-a: 02.03. 2012, 01:33
Prispevkov: 227
|
Sem slišala, ja, da so imeli težave s transportom. Držim pesti, da se vse dobro konča
Če bo v Ljubljani se definitivno oglasimo! |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 03 Okt 2013 21:07 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
V soboto prihajajo v poznih večernih urah v Slovenijo novi štirje čudoviti smrčki.
Ljubka Dina odhaja v kraje, kjer je ne bo nikoli več zeblo – od predanosti in ljubezni ji bo vedno toplo pri srcu.
Labodja Elkie je družini usojena od prvega dne …
Žametni Abe je konec poletja izgubil dolgo obetani dom, pa se mu je v nekaj dneh nasmehnil drugi – tisočkrat boljši!
Drobna in igriva Ema je tavala iz doma v dom in končno izbrala pravega!
Čestitamo družinam! Omogočili ste jim življenje – srečno, veselo, dolgo … Hvala!!!
In nikar ne pozabimo, da se za temi štirimi srečnimi usodami odpirajo vrata štirim novim čakajočim … S svojim dejanjem ste rešili življenja novim štirim prelepim, milim pasjim bitjem.
Morda se komu zdijo to le kapljice v morje. A verjemite, tem hrtkom te kapljice pomenijo življenje, družinam pa neskončno veselje in neomajno ljubezen.
In ne nazadnje, če kapljice ne bi bile pomembne, jih na svetu sploh ne bi bilo.
Zato se vsake tovrstne kapljice neizmerno veselimo!
Srečno, Dina, Elkie, Abe in Ema! |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 04 Okt 2013 12:53 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Nekaj dejstev pred odhodom greyhoundov in lurcherjev na dolgo pot v boljše življenje. Da ne bi slučajno kdo mislil, da na Irskem hrte preprosto spokajo na tovornjak in odpeljejo. Kje pa! Vsak hrt mora pred odhodom na obvezni pregled k veterinarju in to največ 24 ur pred samim odhodom. Ko pa so vsi hrtki zbrani pred tovornjakom (tokrat je bilo srečnežev šestindvajset), vse dokumente in številke čipov na hrtih pregleda še veterinar z Ministrstva za kmetijstvo. Preveri tudi dokazila o tem, da je bil vsak hrt veterinarsko pregledan. Včeraj pa se je zalomilo: veterinar je ugotovil, da je ena izmed hrtic sicer bila veterinarsko pregledana, vendar pa kar cel teden pred odhodom … In to so ugotovili nekaj minut pred odhodom. Kaj sedaj?! Naš prostovoljec na Irskem – Paul – pa se ni obiral: psičko in veterinarja je popokal v avto in ju odpeljal do najbližjega veterinarja …
 , Paul!
Končno je bilo vse v redu, birokracija zadovoljena, potovalni papirji opremljeni z blagodejnim žigom … in hrtki so bliskovito krenili na pot … Hiteli so na zadnji včerajšnji trajekt, ki jih je za večno popeljal z Irske! Srečno!!!
|
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 04 Okt 2013 21:28 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Pozdravljeni!
Sporočamo, da je tokratna posvojitev greyic, lurcherja in wippetke žal zaprtega tipa. Razlogov je več: posvojitev bo potekala v poznih večernih, pravzaprav že nočnih urah, napovedano je hladno vreme z možnostjo dežja, lokacija posvojitve je specifična, prostora ni veliko, pa tudi lastniki lokacije si velikega števila ljudi na tako majhnem prostoru ne želijo. In seveda moramo njihove želje upoštevati.
Na prizorišču bomo torej le člani, ki bomo dejavno sodelovali pri sami posvojitvi in seveda srečni posvojitelji naših prišlekov.
Najlepša hvala za razumevanje! |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 12 Okt 2013 19:16 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Sobota ... za večino je bil včeraj navaden, siv dan. Jaz pa sem se že navsezgodaj prebudila z občutkom vznemirjenja v prsih, kajti s Sebastijanom sva odhajala na prav posebno misijo ... Misijo je mogoče. Rešiti življenja greyhoundom in lurcherjem ... jim najti tople domove in jih pripeljati v Slovenijo. Sicer sva midva celotni zadevi dodala le piko na i, ampak verjemite, da občutek sreče ni zaradi tega nič manjši. Ko pripelje kamion iz Irske... se odprejo stranice, v kletkah se začnejo premikati kožuščki, opaziš poglede radovednih oči ... takrat se v telesu sproži eksplozija čustev, sreče, veselja ... nepopisno ... spet potrditev, da društvo dobro dela ... da se splača.
Od začetka ... najprej je bilo potrebno v avto naložiti vse donacije, ki smo jih v akciji zbralii za naše irske pasje prijatelje. Škatle so bile sicer malo mokre, kajti Koogy se je ob njih slinil na vsakem svojem mimohodu, obvohaval priboljške in s pogledom skušal doseči, da bi se kakšna vrečka sama od sebe odprla. Na njegovo veliko žalost ni imel te sreče. Ko je pripeljal Sebastijan še štajerske donacije, se je avto čisto napolnil, česar sva se zelo razveselila. In čas je, da greva na pot dolgo 500 kilometrov.
Dogovorila sva se, da bom tja vozila jaz, on pa bo prevzel tehnični del (garmin, fotoaparat, gsm). In prvo opozorilo ... ne zanašajte se popolnoma na tehniko, kajti lahko zataji ... tako se je zgodilo z najinim garminom ... no, v bistvu ni zatajil on, ampak stik pri njegovem napajanju v avtu. Tehnični inženir se je sicer zelo potrpežljivo trudil z njim, mu nežno prigovarjal, skušal razložiti, da naj sodeluje, da ga potrebujeva ... pa nič ... totalna ignoranca ... nato mu je dal nekaj časa, da v miru razmisli (garmin) o svojem nedopustnem vedenju in trmi, ki ni na mestu in se odločil, da ga bo zopet preizkusil čez 200 kilometrov. Ampak garmin se ni omehčal in zato sva se odločila, da ga za kazen zapreva v temno torbico, ker itak ga tako sposobna in izkušena šoferja ter svetovna popotnika, kot sva midva ne potrebujeva.
Vožnja skozi Avstrijo nama je dala misliti, da se včasih prav neupravičeno jezimo na naš Dars, ki ima to lepo navado, da popravlja ceste najraje v času največje gneče na cesti ... kot izgleda tako morajo delati (morda je to neko pravilo), kajti sobotna gneča se tudi cestnim podjetjem v Avstriji zdi kot ustvarjena za zaporo prometnega pasa na avtocesti. In sva se počasi peljala ...
Malo pred prečkanjem meje s Češko sva sklenila, da se približava državi v katero prihajava še bolj in zato sva si malo prilagodila tudi imeni ... Sebastijan je postal Janžek, jaz pa Blažika. Takoj sva se počutila bolj domače, kar je nekako v redu, kajne?
Vožnja je potekala tekoče, sicer je bilo skozi center Brna malo gužve, ampak če si ravno v neki drugi državi se ne boš peljal po avtocesti ali obvoznici mimo glavnega mesta (neee, nisva zalutala, ker garmin ni delal, res no, namerno je bilo , ampak si boš ogledal znamenitosti, preučeval njihov cestni režim in podobne stvari. Tudi pot do 40 kilometrov oddaljenega mesta, kjer je najavljen prihod greyhoundov se boš peljal po lokalnih cestah. Le tako namreč začutiš državo, skozi katero se pelješ. Pa ugotovila sva naslednje ... obstaja česnak, novi češnak in pravi češnak ... evo ... če bi se peljala po avtocesti sploh ne bi opazila, da je pravi česen, ki ga prodajajo ob cesti tisti, ki je lepši. Torej ... na češkem vedno kupite pravi češnak. Še nekaj ... vem, da večina med vami to že ve, pa vendar ... Čehi imajo svoj kip svobode ... sredi krožišča v Vyškovu, sicer boginja svobode v rokah ne drži ognja, ampak črko N ... žal nisem mogla nikjer ustaviti, da bi Janžek skočil iz avta in se podrobneje pozanimal o stvari ... mogoče drugič. In še ena zelo pomembna stvar ... naše in češko štetje nekje prihaja do razkrižja ... torej ... vedno moraš dodati eno številko več ... če povprašaš za pot in ti rečejo, da zavij desno drugo ulico, to pomeni tretjo ulico ... če ti rečejo četrto, moraš obvezno zaviti peto ... saj ni zakomplicirano, ko to enkrat veš.
Potem sva prispela na cilj ... no, vozila sva se v radiju 100 metrov od njega ... seveda le zato, ker sva si želela ogledati še njihovo arhitekturo, enosmerne in slepe ulice, ter hiše brez številk.
Zbirno mesto ... predaja donacij ... z Janžekom sva prijela vsak svojo škatlo in jo postavila poleg ostalih donacij ... tako do bili veseli, srčno so se zahvaljevali, ko pa so videli, da iz avta jemljeva še eno škatlo, pa še eno, pa še .... sploh niso mogli verjeti, da sva pripeljala toliko priboljškov, konzerv in briketov. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste donirali.
In potem čakanje ... prihod kamiona iz Irske je bil predviden ob 15h, pa je bila že 16h, pa 17h ... ljudje so čakali, nestrpni, ampak prav nič nervozni, vsi so bili prijazni. In končno ... okoli 17.30h ... nak kamion ... naši psi ... to je tisto, kar sem opisovala na začetku ... resnično izjemen trenutek življenja ...
Najprej je izstopil prelep saluki mix Abe ... čisto malo preplašen, ampak že po prvem objemu se je nehal tresti in je radovedno pogledoval naokoli ... pa pit vodo, pa lulat, pa prevohat okolico ... voznik iz Irske Ian je povedal, da ga kličejo Boss ... Boss Abe ... ker ima rad vse pod kontrolo. Za njim je izstopila Dina ... čudovita črna greyhoundica ... mirna, radovedna, samozavestna ... Janžek je pozneje povedal, da se je prav ustrašil zanjo, kajti medtem, ko je prevzemal še Elkie, se mu je moški, ki je stal ob njem ponudil, da prime Dino in jo popelje naokoli ... ko jo je Janžek spet želel vzeti nazaj in mu je po angleško dopovedoval, da pomoči več ne potrebuje, se je moški še vedno trdno oklepal njenega povodca, prikimaval, govoril:"Yes, yes.". a spustil jo ni in ni.
Naslednja se je prikazala graciozna, krasna črna Elkie. Mlada, navihana damica. Se je odločila, da bo kar takoj preverila, če ima društvo Hrtji svet sploh primerne ovratnice za hrtje vratove ... nekajkrat je skočila v zrak, kot znajo hrti, zasukala vrat, ampak ... ja ... ovratnice so primerne in hrt ne more pobegniti, kajne Elkie?
In nazadnje je prišla še Ema ... mlada whippetka ... lepa, nežna, mehka, topla (preverjeno, ker mi je ves čas nazaj ležala v naročju).
Še veterinarski pregled, urejanje papirjev, lulanje, kakanje, kratki sprehod in pripravljeni smo za odhod .
Boss Abe se je odločil, da bo vozil namesto Janžeka, zato se je takoj namestil na voznikovem sedežu ... ker je videl, da to ne bo šlo, je poskusil biti vsaj sovoznik ... na koncu je pristal na zadnjih sedežih, Elkie in Dina v prtljažniku, Ema pa na mojih kolenih. Najprej so vsi radovedno zrli skozi okna, ko pa se je avto začel premikati, jih je zdelala utrujenost, v trenutku se je zadaj vse pomirilo in zaspali so. Vsakih nekaj časa se je prikazala kakšna črna glava, preverila kje smo in čez trenutek jo ni več bilo na vidiku. Ko smo se peljali mimo Dunaja se je Elkie sunkovito dvignila pokonci:"Kje pa smo ... aja ... Dunaj ... no, to mesto me ne zanima ... seveda pa ne bom imela nič proti, če bo kdaj predme padel kakšen dunajski zrezek." ... in utrujene oči so se zopet zaprle. Boss Abe ... no, s Sebastijanom (seveda sva v Avstriji spet prevzela najini imeni) sva ugotovila, da mu bolj pristoji naziv Don ... torej Don Abe je vsake kvatre le odprl eno oko, na hitro prečekiral situacijo in nazaj zaspal. Dina si je kljub utrujenosti vzela nekaj časa in si snela nagobčnik ... punci se je namreč zdelo precej zamalo, da ga mora imeti tudi ona, ki je najbolj skulirana in najmanj glasna med vsemi. Ema je dremuckala, se pretegovala, mi delila lubčke, pridno spuščala golobčke, vsakih nekaj časa zavzdihnila od vsega hudega in večino časa prespala. Da Sebastijan ne bi bil prikrajšan je stegnila proti njemu tačke in položila skoraj čisto na njegovo nogo glavo, da jo je lahko božal tudi on.
Slovenija ... še zadnji čisto kratek postanek, da si pretegnemo noge ... Sebastijan je stal pred avtom ... še ne minutko, ko je Elkie spet vzela stvar v svoje tačke ... zopet njena lepa črna glava ... in kako je zalajala direktno v Sebastijana:"Ej, kaj pa tebi ni jasno, da stojiš zunaj? Mene čakajo. Vozi, Miško."
23.30h ... prihod na zbirno mesto v Celje. Posvojitelji, člani društva, vsi, ki so pomagali pri transportu. Prvi dotiki psov, božanje, objemi ... sreča psov, ki so končno prišli domov in posvojiteljev, ki so dobili novega družinskega člana.
Domov prihov v zgodnjih jutranjih urah ... mrcini, ki sta takoj pritekli ... veseli in s stotimi vprašanji ... Zoya:"Kje si bila, s kom, po kateremu psu dišiš?" in Koogy:"Kaj ste jedli in kam za vraga si odnesla tiste priboljške, kooooomuuuu?"
In nov dan ... nedelja ... novi čudoviti greyhoundi za posvojitev ... poglejte si njihove profile na naši spletni strani in razmislite ... morda ravno razmišljate o novem prijatelju ... v greyhoundu, boste našli najbolj zvestega. Posvojite greyhounda ... z Janžekom pa obljubljava, da vam jih bova pripeljala v Slovenijo. Elegantne, čudovite, nežne greyhounde. Srečne ... ker živijo.
Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili še eno uspešno posvojitev ... ŠKD Celei, (še posebno Karmen in Marcelu), ki so nam nesebično odstopili prostor za posvojitev hrtov - http://skd-celeia.si/, Metki Potočnik za velikodušno doniranje paketkov pasjih briketov Prolife - http://www.prolife-pet.si/newtrition.html#, Lucie iz češke organizacije za pomoč hrtom, šoferju Ianu, ki je varno pripeljal hrte do prevzemnega mesta, članom društva Hrtji svet Slovenije, ki so z veliko dobre volje angažirano pomagali pri posvojitvi, vsem, ki ste donirali hrano in ostale stvari za hrte, ki so še v zavetišču na Irskem in seveda prav vsem ljudem dobrega srca, ki nas vedno nesebično podpirate pri našem delu. Hvala posvojiteljem, ki ste odprli vrata svojega doma in medse sprejeli novega pasjega družinskega člana.
Skupaj zmoremo ... in gremo naprej. Prisrčna hvala!
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 12 Okt 2013 19:17 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
