| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
Ali sprehajate svojega (posvojenega) hrta brez povodca?
| Da |
[ 4 ] |
|
44% |
| Ne |
[ 5 ] |
|
55% |
Skupaj glasov : 9 |
|
| Matejcha |
 Objavljeno: 26 Maj 2012 09:12 |
 |
|
Pridružen/-a: 13.01. 2012, 22:12
Prispevkov: 115
Kraj: Koper
|
Ko berem teme posvojenih hrtov velikokrat opazim kakšno fotografijo psa brez povodca ali pa posvojitelji sami omenijo, da pse spuščajo.
Midva si, tudi po skoraj pol leta odkar imamo LaSola, tega ne upava naredit. Preprosto nisva prepričana kako bi se obneslo in si ne upava tvegat po možnosti nekajdnevnega iskanja in si nakopati na glavo še kakšne večje nesreče ...
Bi pa zelo rada sprehajala brez povodca, da ne bo pomote. S fleksijem je pač pes, še posebej hrt , zelo omejen...
Torej: kakšne so vaše izkušnje? Ste bili prepričani v sebe in psa, ko ste ga spustili s povodca? |
_________________
Isn't it enough to see that a garden is beautiful without having to believe that there are fairies at the bottom of it too?
Douglas Adams |
|
| Nazaj na vrh |
  |
| NEON |
| Objavljeno: 26 Maj 2012 09:48 |
|
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2012, 11:46
Prispevkov: 3191
|
Mi smo dolgoletni posvojitelji galgic. Niti na misel mi ne pride, da bi ju sprehajala brez povodca. Že po zakonu smo skrbniki zavezani k uporabi povodca na sprehodu in to zavedanje mislim, da je v Sloveniji še na zelo nizki ravni. Bodimo posvojitelji hrtov vzgled. 
Če se že hrt spusti, potem se to naj naredi na velikem travniku, stran od cest in mestnega vrveža, pa stran od živali, ki bi jih naš hrt lahko lovil, predvsem pa na mestu, kjer ni možnosti pobega, pa šele to čez nekaj časa, nikakor ne po tednu ali mesecu dni, saj še ne poznamo dobro kako bo hrt odreagiral na to, predvsem pa kako bo odreagiral, ko ga bo kaj prestrašilo (grmenje, avtombil, neznani ljudje - pri galgih so največji problem moški, pok petarde ..).
So bili primeri, ko so brezglavo pobegnili, ker so se česa ustrašili, pa so npr živeli v Sloveniji že lepo število let. Nihče od nas si ne želi za psa in zase takšnega stresa ...
Hrtu v takšnem primeru ne gre v popolnosti zaupati ...Lahko se zgodi ...
A ko se zgodi je lahko tudi prepozno. Si bi oprostili v takšnem primeru?
Preden začnete hrta spuščati na prostem, dajte več mesecev trenirati v varno ograjenem prostoru, ne testirajte tega kar en lep dan nekje na prostem, ker se stvar lahko konča zelo tragično.
Šele, ko boste videli, da je hrt vreden zaupanja si izberite lokacijo, ki sem jo opisala zgoraj in poskusite še tam, poskusite kako se bo hrt odzval ...Če vidite, da bi kar malo odtaval po svoje in za svojim smrčkom, potem vam za dobro hrta in vas priporočam, da raje prakticirate za spuščanje varno ograjene prostore.
Vsekakor pa spuščanje s povodca ne prakticirajte v gozdu, kjer je veliko naravnih ovir in nesreča se hitro naredi, predvsem pa tega ne počnite zaradi drugih živali, ki živijo v gozdu in bi jih hrt lahko preganjal. To ni odgovorno! Potrebno se je zavedati, da so hrti po naravi lovci, pri naših, ki so jim pa lovski nagon dejansko trenirali pa še toliko bolj.
V društvu smo kar nekjakrat pomagali iskati izgubljene hrte (tudi tiste, ki niso bili posvojeni preko našega društva), nekatere se je iskalo tudi po nekaj dni. Večino smo našli, eni galgici pa žal ni uspelo, saj je bila po nekaj dneh najdena čisto blizu doma, na robu gozda, kjer se je skozi srce nabodla na odlomljeno vejo ... In verjemite mi, to je resnično velik za šok posvojitelja, predvsem pa za samega psa.
Hrti so zaradi svoje tanke kože in svoje brezglave hitrosti lahko hitro žrtve poškodb, tudi hujših (tudi takšni primeri so že bili pri posvojenih hrtkih), zato mogoče razmislite tudi iz te plati ..., finančno znajo takšne poškodbe veliko stati, pa tudi, hrt lahko zaradi hujše poškodbe ostane tudi invalid. Je to odgovorno do hrta?
Pomislite tudi na "trend" nastavljanja zastrupljenega mesa, ki je trenutno v Sloveniji ...Na Obali, v Ljubljani, Mariboru, pa tudi na Dolenjskem je zaslediti tovrstna gnusna dejanja ljudi. Pomsilite, da vaš prosto spuščen hrt na sprehodu naleti na takšno strupeno vabo in nato v bolečinah in mukah umre.
Prosim, bodite odgovorni posvojitelji in ne izzivajte usode. Verjamem v to, da se v vsakem kraju najde varno ograjen prostor, kjer boste lahko vašega hrtka varno spustili, lahko se nam pridružite tudi na naših občasnih društvenih dirjanjih, ki jih organiziramo po Sloveniji čez vse leto, mogoče se celo uspete posvojitelji dogovoriti med seboj in se kje dobivate na kakšni fajn lokaciji, spustite hrtke za tiste pol ure, da se zdirjajo in potem greste naprej na sprehod na povodcih seveda. Prav tako verjamem, da si lahko vzamete dovolj časa (tudi več mesecev, če je potrebno) in najprej preizkusite odzivnost hrta in prav tako verjamem, da je v vsakem kraju ravno en tak pravi travnik, ki bo samo vaš za občasna spuščanja hrtov, ko mu boste v celoti zaupali seveda.
Pa še tole bi mogoče omenila, ...če želite, da se vaš hrt npr. zlaufa nekajkrat na teden, potem pojdite in ga spustite, ko bo seveda pripravljen na to, na travniku, prej pa naredite to samo v ograjenem prostoru. Pustite mu, da sprosti energijo iz sebe, za mogoče pol urce, a ko boste videli, da začne razmišljati o bedarijah in se sprehajati po svoje, mogoče gre celo iz vašega vidnega polja, pa ovohavati, iskati, mogoče celo pogleduje, če je kje kaj kar bi pa on lovil, potem ga pripnite na povodec. Verjemite, hrti ne potrebujejo toliko svobode in aktivnosti kot se vam zdi.
Še enkrat, bodite odgovorni posvojitelji in imejte v glavi, da sta povodec + hrt najboljša prijatelja.
Nikoli ne sprehajajte hrta brez povodca, spustite ga da se zlaufa in potem ga pripnite nazaj.
Hrti niso nemški ovčarji, niso čivave in niso labradorci, ki bodo vedno tam nekje pri nogi ...
Hrti so psi z močno izraženim lovskim nagonom, lovijo z očmi in lahko se zaženejo že za suhim listom iz drevesa, da o tem kako se bodo zagnali za mačko, veverico, miško, ...sploh ne govorim.
Vprašajte se:
Kaj, če bo stekel na cesto?
Kaj, če bo lovil mačko tako dolgo, da je ne bo več videl in bo tako že daleč stran od vas?
Kaj bo, če se hudo poškoduje ali celo umre?
Kaj bo, če pobegne?
Prosim pazite na svoje posvojene hrte in bodite odgovorni skrbniki v vseh pogledih.
|
_________________
HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
Pomagajmo hrtom v stiski. |
|
| Nazaj na vrh |
 |
| Alfreda Besić |
| Objavljeno: 26 Maj 2012 11:42 |
|
|
|
Pridružen/-a: 04.02. 2012, 20:25
Prispevkov: 13
Kraj: Maribor
|
Jaz svoje hrte spuščam, ker ko vidiš kako srečno skačejo po Pohorju se ne morem upret. Ja, je pa dejstvo, da sem na začetku "čekirala" na zelo velikem ograjenem travniku, kjer sem pri Besi kaj hitro opazila, da se me drži kot klop. In res, Besi ni nikamor šla. Lahko sem jo spustila sredi mesta in je ubogala, kakor dresiran nemški ovčar. Ko je prišel Alfredo se je stvar malce spremenila. Takrat je Besi postala samozavestna in sta skupaj šla. Včasih za celih 5 minut. Tako zdaj Alfreda spuščam na Pohorju, medtem ko Besi na Lentu...
Seveda oba spustim na Mariborskem otoku( že čez slabi teden bo zaprt  ).
Je pa precej zanimivo, da pri starših doma je neograjeno okoli hiše in nikamor ne gresta. Pa je zraven gozd, posledično vsa divjad...
Treba se je pa zavedat, da so po naravi to lovski psi in posvojenčki so v Španiji bili "pohvaljeni" le če so kaj ulovili. Le temu se zdaj lahko izognemo z uporabo nagobčnika.
Jaz bi bodočemu posvojijtelju svetovala, da na začetku spušča na ograjenem območju in vadi odpoklic. Če se pes ne odziva nič, potem ga tudi jaz ne bi spuščala izven ograje. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Poganka |
| Objavljeno: 26 Maj 2012 19:23 |
|
|
|
Pridružen/-a: 16.01. 2012, 12:10
Prispevkov: 300
|
| Imam to srečo, da imam dostop do ogroooomnega travnika, ki je popolnoma varen in ograjen. Ta ga spustim. Kjerkoli drugje, v mestu, v gozdu itd, je vedno na vrvici. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Laya |
| Objavljeno: 27 Maj 2012 08:05 |
|
|
|
Pridružen/-a: 09.02. 2012, 07:38
Prispevkov: 31
|
Pri nas spuščamo s povodca, pod pogoji ... In tukaj bi potem naštela vsaj 20 alinej. Na kratko povedano: presneto dobro moraš vedeti kaj delaš. Izkušnje, dobro opazovanje in sposobnost predvidevanja so obvezne.
Za nas se najbolje obnesejo travniki, na katere divjad ne prihaja, so ceste daaaaaaleč in so po možnosti obdani s kakšnim zidom, ograjo, reko ... Skratka omejeni. Na začetku nismo komplicirali, pozno jeseni in čez zimo je bila Olaya lahko spuščena kjerkoli v naravi. Dokler se spomladi ni začela pojavljati divjad v vseh oblikah in velikostih. Kot bi ji v glavi preklopilo, je bilo vsega konec. Pred njo niso varne niti ptice.
Obe, ki jo sprehajava že dobro poznava vse znake prebujenega lovskega nagona in veva kako Olaya izgleda, ko ji začnejo neumosti rojit po glavi. Prosto pohajkovanje po gozdu odpade. Brez pardona bi ujela prvo živo žival na poti in zagotovo bi se vrnila. Vendar za kakšno ceno? Zagotovo poškodovana. Zagotovo. V najboljšem primeru z odtrganim krempljem, v najslabšem pa?
V urbanem okolju se sprehajamo na vrvici, se razume.  |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| Matejcha |
| Objavljeno: 02 Jun 2012 20:08 |
|
|
|
Pridružen/-a: 13.01. 2012, 22:12
Prispevkov: 115
Kraj: Koper
|
Jaz začnem z alinejami, ma ne končam. Posledično ne spuščamo. Smo pa začeli intenzivno delati na odpoklicu in upam, da bo trening v kombinaciji s psom brez izrednega lovskega nagona dal rezultate (vsaj na ograjenem območju).
Vajina Olaya je pa itak zgled galgaste poslušnosti |
_________________
Isn't it enough to see that a garden is beautiful without having to believe that there are fairies at the bottom of it too?
Douglas Adams |
|
| Nazaj na vrh |
|
| Laya |
| Objavljeno: 02 Jun 2012 22:03 |
|
|
|
Pridružen/-a: 09.02. 2012, 07:38
Prispevkov: 31
|
Poudarek na galgaste. 
Moram priznat, da sem tudi jaz na začetku mislila, da bo družba drugih psov pomagala pri poslušnosti, pa se bolj ne bi mogla motit. Je sposobna vržt človeka na najbolj trapasto finto, češ zdaj se letim igrat in na sredi poti šuuuuus v drugo smer. Včasih ji vržeš žogo in ona se pretvarja, da jo gre iskat z največjim veseljem potem pa karnaenkrat pozabi na njo.
Mogoče je potem, ko bivata dva psa dlje časa skupaj kaj drugače. Olaya recimo ni pes, ki bi se tako navezala na druge pse. Je povsem samozavestna in samostojna. Tisti bolj plašne sorte se znajo bolj ravnat po drugem psu. Čeprav ... Nikoli ne podcenjuj nagona. Pri galgih pa sploh ne.
Mi delamo na odpoklicu že od prvega dne. In še bomo delali, garali.  Laya je večen oportunist in ima svoje dni, ko je kot najbolj vzgojen kuža, in dni, ko misliš, da je gluha. Takrat lahko pozabiš na to, da bi jo kje spustil s povodca. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
| TaPaTi |
| Objavljeno: 02 Jun 2012 22:18 |
|
|
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.01. 2012, 17:52
Prispevkov: 318
|
Pri nas smo Pablota na začetku spuščali samo v ograjenih prostorih. Ko sva mu že dovolj zaupala in se je odzival na odpoklic, sva ga začela spuščati tudi na ogromnem travniku v bližini našega naselja, ki je z vseh strani obdan z gozdom. Vse je bilo ok, do takrat enkrat, ko je v gozdu nekaj zagledal. Zginil nama z vidika v parih sekundah. Iskanje trajalo cca. 1 uro, oz. njegova vrnitev - saj se je vrnil na izhodiščno mesto. Nazaj prišel poln trnja od robidovja in pa koža na nekaj mestih preklana. Razen enournega pobiranja trnja iz njegove kože, se je vse srečno končalo. Lekcija za naju bila tudi precejšnja.
Odkar imamo Tapati, spuščanje na prostem nikakor ne pride v poštev - saj lovski nagon na vsakem koraku seka ven iz nje. In karkoli bi ji prišlo "preveč blizu" bi končalo v mrtvem stanju - ni važno ali bi bil ptič, maček,.... In tega se ne gremo. Žal pa se je tega njenega nagona malo nalezel tudi Pablo, tako da prosto spuščanje tudi pri njemu trenutno ne pride v poštev.
Morda nekega dne spet, ko se bo Tapati malo umirila - sicer pa bomo ostali redni obiskovalci ograjenih poligonov.
LPV |
_________________
Vse življenje si odgovoren za tisto, kar si udomačil. ~ Antoine de Saint-Exupéry |
|
| Nazaj na vrh |
|
| čara |
| Objavljeno: 31 Jul 2012 10:11 |
|
|
|
Pridružen/-a: 14.01. 2012, 15:12
Prispevkov: 222
|
Sicer nimam hrta, imam pa psa z zelo izraženim lovskim nagonom. Kako izgleda pri nas sprehod brez povodca?
Brez povodca je daaaaleč od gozda in tudi dovolj daleč od prometnih cest. Na začetku pa je bila vselej na slednem in sem nagrajevala vsako pozornost name, potem sem višala kriterije in sem dodala KLIC in še boljša nagrada. In bila sem aktivna, tekala sem, tja, se igrala z njo. Vaja odpoklica iz igre (prakticiramo vsak dan). Trik "nos", kjer se dotakne s smrčkom roke je zlata vreden! in bogato nagrajen.
Klic na 10s, 20s, po 1 min...Skratka, ni ji dolgčas. "Frej kot ptiček na vej" je le kratek čas, kadar je prosta je v interakciji z mano.
V gozdu pa mi na misel ne pride, da jo spustim, jo imam kar lepo na haltiju, saj so moje roke zlata vredne in tudi nedopustno je gonit živali kar tako malo za hec!
Je pa res, da psi, ki so večino časa na povdcih rabijo veliko več sprehoda kot, če ga lahko spustiš, da se nateka za igračami, s pasjimi prijatelji. Tudi obnašajo se precej drugače na povodcih.
K sreči v SLO povodec ni obvezen povsod. Tam kjer ni veliko število ljudi je pes lahko spuščen tudi na javnih mestih. Odvisno seveda od psa.
Moram si že enkrat nabavit tole knjigo (wauuu ravno je v akciji!)
http://www.bookdepository.co.uk/Chase-Clarissa-von-Reinhardt/9781929242689 |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
