Forum HRTJI SVET Slovenije Seznam forumov



Avtor Sporočilo

<  ZAVETIŠČA HRTOV IN POMOČ ZAVETIŠČEM  ~  OBISK ZAVETIŠČA SCOOBY MEDINA 25.4.2015-2.5.2015

HrtjiSvet
Objavljeno: 27 Apr 2015 22:30 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
1.dan

nedelja, 26.4.2015

Za vse, ki nas vedno zvesto spremljate in morda že nestrpno pričakujete novic iz Scooby-ja - dobrodošli z nami v novi avanturi!

Ekipa
v tem večeru nekoliko žalostno zre v svet… prvi dan nas je namreč nagradil z obilico dežja. frown emoticon Po včerajšnji dolgi poti, nekoliko zamude in končno spoznavanju mesteca Medina del Campo, pa po polnočnih avanturah zbujanja in sprejemanja dodatnih ljudi v našo spalnico - pa tudi napol galgo smrčona, ki je vestno žvečil naše crockse in nam talal poljubčke - smo zjutraj poležavali v spalnih vrečah in zaskrbljeno poslušali čedalje hujši naliv… In ja, prvi del dneva je postregel predvsem z dežjem, tako da smo se hitro oprijeli logistike in pospravljanja, medtem ko so nas noge jasno vlekle v ograde. No ja, pa saj ni bilo veliko za videt, so pač galgi in dež je - ne, hvala Cool

Popoldne pa smo le dočakali vsaj občasne prekinitve dežja in smo se spustili s ketne - in med pse! Če je kakšen fejstni? Vsi so!!! Ampak res, ko se zapodiš v ogrado, proti tebi se pa zapodi kopica veselih repkov in zmanjka rok za crkljanje - se počutimo končno spet doma. Smile

Veliki in mali, koščeni suhci in najedene bunkice, lepi kot slike in tisti malo manj popolni (trenutno!), ampak vsi z eno ponavljajočo se osnovno noto - tako hrtji! Tako prijazni, tako željni pozornosti, vsi, prav vsi tako vredni več. Več ljubezni. Več pozornosti. Več in boljše hrane. Vredni predvsem življenja.
Žal danes nihče od nas ni ostal neprizadet in ni jokalo samo nebo. Nežna galgica je izgubila bitko, pljučnica ji je vzela življenje… Težko nam je, težko je že samo omenjati… nekako se ne zdi fer, baje ji je šlo že tako dobro, pa vsi napori niso bili dovolj. Žal. En izgubi, vsaj tri upamo, da bomo rešili. Ne moremo drugače… boste z nami?

Nič, gremo počivat. Vsak s svojimi mislimi, vsaj s svojim upanjem. Bo Igor našel samo svojega galga? Bomo jutri nahranili črno galico v ambulanti, ki noče jesti? Bomo imeli dovolj rok za malčke, ki so šele začeli življenje in ki so tako zelo prisrčni?

Jutri je nov dan. Upajmo brez dežja. In upajmo s srečnim koncem.

Hasta manana, Eslovenia! Smile


Fotografije najdete na: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.826969170719468.1073742019.141593622590363&type=1


Nazadnje urejal/a HrtjiSvet 06 Maj 2015 07:26; skupaj popravljeno 2 krat

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
HrtjiSvet
Objavljeno: 27 Apr 2015 22:46 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
2.dan

ponedeljek, 27.4.2015

Nov dan, nov začetek?

Morda…

je postregel z zgolj za vzorec dežja, tako da se je ekipa s polno močjo zapodila na delo. A nekateri niso prišli niti do zajtrka; zataknili smo se na kliniki, kjer smo ugotovili, da je naša pomoč najbolj potrebna. Trenutno v zavetišču razsaja (tudi po besedah veterinarke) res močan virus pljučnice in vsako jutro postreže z novimi primeri. In ko nam je veterinarka povedala, da je še ena črna galica pričela kazati znake pljučnice in da ima že tako zaskrbljujoče nizko težo, je bila naša misija opredeljena…

Po jutru se dan tu ne pozna. Jutro je postreglo z obnemoglim črnim galgom, seveda pljučnica. Nazornemu opisu se bomo izognili, naj bo dejstvo, da si med delom nenehno brišemo solze, dovolj nazoren opomnik, kako obnemogel pes res izgleda. Fant niti glave ni zmogel več držati pokonci sam, popolnoma je prenehal jesti, celotna dihalna pot je neprestano polna sluzi, zato ima težave z dihanjem. To je pot po robu; če bo pes obupal, poti nazaj verjetno ni več, kljub antibiotikom. Ampak galgi so borci in galgu želimo vedno dati priložnost, da se bori. Zato smo se borili tudi mi. Zanj in z njim. Pa čeprav nikomur več ni bilo jasno, kako naj vanj spravimo nekaj hrane, nam je bilo jasno, da brez hrane njegov organizem ne more več naprej… In smo bili kreativni. Veliko je šlo ven, malo noter. Se ne damo, nov poskus. Še malo uspeha. Z vsem ukvarjanjem je fant pokazal prve znake življenja, premaknil glavo, postal pozoren… Kako je upanje zagorelo! Hitro ven na dozo dela, pa nazaj na kliniko, še diha, bo kaj pojedel? Trenutno prav vsi (vključno z veterinarko!) od veselja tečemo okrog zavetišča in kar samo se nam smeji - fant je sam! Larisa kuha, mi potresemo s pozitivno energijo in galgec zbaše nekako vase. Pa čeprav težko pogoltne, pa čeprav kašlja, poje. In to nam daje neskončno upanje… Če bodo zdravila le prijela in če hrana obstane v telesu… jutri je nov dan in upanje je močnejše z vsako uro… bi bilo preveč, če vas vse prosimo za malo pozitivne enegije, ki jo prosim pošljite v našo smer. Bomo poskusili izbrskati še ime, morda kakšno slikico. Samo bori se, naš lepi črni fant, bori se…

Uspeli smo locirati nekaj ekstremnih primerov, ki potrebujejo našo pozornost. Vsekakor potrebujejo tudi dolgoročno pomoč, potrebujejo dom. In zato vam želimo predstaviti nekaj posebnih primerov. Ne da bi želeli zmanjšati potrebo ostalih, ogromno hrtov tu je neverjetno prijetnih, nežnih, crkljivih, neproblematičnih in vsekakor potrebujejo dom in to čimprej. Vseeno pa, potrpite malo z nami in verjetno boste hitro spoznali, zakaj želimo predstaviti ravno tele smrčke…

Za začetek predstavljamo tole pikico… Nima imena. Nima mame. Ni zdrava. Ima sploh prihodnost?

Naša princeska (Princess je celo mali predlog za ime - imate še kakšnega?) je drobceno bitje, ki niti še ni pričelo živeti, pa že se resno bori za svoje življenje. Že kar nekaj časa prejema zdravila, saj močno kašlja, je strahotno suhcena, se slabo počuti in je občasno prav apatična, namesto da bi uživala otroštvo zdravega mladička. Mar ni za požret luštna? Je “mostly galgo”, ne verjamemo, da ima kaj več kot tri mesece. Je popoln otrok, ki potrebuje nego, ljubezen, varnost, okolje, v katerem bo lahko rasla, se razvijala in spoznavala življenje. Po oceni veterinarke princeska nujno potrebuje vsaj začasen dom, saj v zavetiščni kliniki ne zmorejo dovolj usmerjeno poskrbeti zanjo. Se vam že kaj svita, kaj nam hodi po glavi? Bomo povprašali kar direktno - nas bere kdo, ki bi morda posvojil tole punčko in ji omogočil preživetje? Mi se bomo borili, vsak dan posebej, upajmo da jo obdržimo z nami…

Lahko noč princeska, lahko noč naš črni galgo. Mirno noč in se vidimo zjutraj. Zagotovo!

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
HrtjiSvet
Objavljeno: 29 Apr 2015 00:01 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
3.dan

torek, 28.4.2015

Dober večer!

Se nam zdi, da vsak večer kasneje tole pišemo. smile emoticon Dan nam kar pade skozi, toliko nekih opravil smo si že našli, najprej seveda klinika, potem pa še dodatna hranjenja psov, ki nam vsak dan postrežejo s preštevanjem rebrc, pa marsikaterega je treba it pocrkljat, saj cel ljubi dan čaka samo na teh svojih pet minut; pa seveda se hladilnik šibi od klobasic, ki so za posladek (včasih skupaj z vijolično rokavico, ker je treba po klobasici tako strašansko šavsnit)…

Ampak naj najprej povemo jutranjo anekdoto… našo malo princesko, boščkano galgico ste že spoznali (bo dobila teh 100 lajkov ali ne?). Zjutraj Larisa išče nov plašček za njeno majceno telesce in pride z novo roza oblekico in ko jo razpotegneva ugotoviva, da na njej piše Princess! Da ne verjameš No, mala princeska je medtem postala nova pridobitev v naši spalnici, za čas našega bivanja tu se je preselila kar k nam. Punčka spačka v svojem brlogu, na našo grozo pa čedalje bolj kašlja… Pančkaj pikica, da postaneš močna; bo tole ena čudna noč, vsake pol ure bo kdo vstal in šel gledat, če je vse v redu…

Ampak, smo obljubili kakšnega nekoliko posebnega, kajne? Danes vas vabimo k ogledu…

XXXXYYYY
XY nam je padel v oči zaradi izredne postave. Je prav kraljevsko velik, tako z lahkoto malo nasloniš dlan nanj, ko stoji ob tebi. A še vedno ima tipično galgo vitkost, za povrh pa ga krasi še izrazito redko videna barva - modro rjava brindle z belimi dodatki! Resnično povsem unikaten vizualni paket (in ne, nobena slika tega ne bo ujela pravilno!). Ampak v posebni predstavitvi se je znašel zato, ker mu želimo, da bi končno doživel pozitivno izkušnjo s človekom. Sploh ni plašen, z lahkoto pride do človeka, ampak čim proti njemu stegneš roko, že skloni glavo k tlom in verjetno samo čaka, kje bo padlo. Nekako sploh ne more sestaviti te povezave med človekom in nečim prijetnim, tako da je trenutno nekoliko indiferenten do ljudi. Ampak z resnično velikim potencialom, ki ga nosi v sebi. In zato mu iz srca privoščimo, da mu nekdo pokaže, kako je živeti s človekom pravzaprav lahko lepo. Velik pes za velik kavč!

XXXXYYYY
Drugi galgo današnjega večera pa je prav nemogoč scrkljanček. Super luštkan, srednje visok, elegantno obarvan, pa tako nemogoče že sedaj scrkljan. Čim je čas za malo pozornosti, se tale mulček dobesedno zbaše v naročje, prav vedno je nekje pod roko in nikoli crkljanja ni dovolj. Ena velika maza, nič kaj preveč energičen, crkljanje je vendarle najpomembnejše na svetu, kdo bi tratil energijo za športne aktivnosti! En velik cukr, ki čaka svoje naročje.

RICARDO
Za današnji zaključek pa postrežemo z belim galgom. Hja no, bodimo iskreni - trenutno je daleč od kakšnega bisera. Pravzaprav ugotavljamo, da se letos vsem psom zima še kako pozna. Tudi Ricardo je tako predvsem umazano bel, s slabo dlako, poln nekih brazgotin… In kaj nam je potem tako padlo v oči? Karakter in potencial. Karakterno je to en super miren galgo, tista večna senca, za katerega komajda veš, da je tam, ampak tam vedno je in vedno čaka, da bo zanj nekaj časa. Res neizmerno neproblematičen (tudi brazgotine so vse stare, zaraščene, torej ni v konfliktu z drugimi psi), vedno lazi za teboj in vedno se pride naslonit in samo mirno sprejema vso toplino in crkljanje. Super priden pes. Ki sicer potrebuje resno peglanje zunanjega videza, kvalitetno oskrbo in hrano, ampak iz danes nevpadljivega zanemarjenega psa lahko to postane tak lepotec, da se bodo za njim ozirale vse oči. Tu bo ves trud še kako bogato nagrajen, zato Ricarda lahko le toplo priporočamo!

Toliko z naše strani za tale večer… danes bomo pljučnico pustili malo pri miru, ker nam trenutno stanje prinaša samo bolečino in solze. frown emoticon

Pssst, Princess spi, da je ne motimo… kakšna neverjetno prikupna pikica je to - prosim mislite nanjo in naj ji bo usojeno, da ozdravi in se okrepi!

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
HrtjiSvet
Objavljeno: 29 Apr 2015 22:42 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
4.dan

sreda, 29.4.2015

Danes nič javljanja, ekipa nima časa… Wink

Ampak skorajda tole ne bi bila šala. Dan nam pade okrog neznansko hitro. Kljub temu, da nas je pet, pa da imamo tu tudi družbo dveh prijetnih in predvsem tudi pridnih prostovoljk s Finske, dela preprosto ne sfolgamo. Iz ure v uro letamo od enega opravila do drugega in šele nekje ob sedmih, ko nesemo zadnjo porcijo v ograde, se tudi malo stisnemo. Hmm, ne vem, če so tile galgci prav zadovoljni z nami wink emoticon No ja, glede na to, da je tudi naša skupina oropala trgovino na oddelku mletega mesa in klobasic, se bomo morda nekako odkupili za bolj površno crkljanje.

Žal se na kliniki nadaljuje procesija črnih vreč (=poginulih psov). Ne, nikakor ne otopiš, še vedno prav vsakič sproti še kako zaboli. Danes smo izgubili lepega galga, ki so ga v Scooby iz podružnice pripeljali šele pred dvema dnevoma, jasno s pljučnico. 48 ur, povsem nefer boj je tale virus. Bojimo se, da bo naš črni galgo naslednji, saj je po začetnem napredku popolnoma kolapsiral.

Zato samo še bolj prav vse napore vlagamo v našo malo princesko. Danes smo odhiteli v mesto, jezik pač ni ovira, kadar je potrebno najti veterinarsko ustanovo, ki je le imela neke pametne vitamine za malčico. Poskušamo jo opremiti s prepotrebnimi močmi, prav vsak nasvet je še kako dobrodošel. Dan je preživela kar prijetno, zadovoljno se je sončila na toplem sončku, malo se sprehodi (najbolj prisrčno racanje na svetu!), večinoma pa mora počivati, dete je tako neznansko drobceno, da si sploh ne morete predstavljati. Bijemo bitko naprej…

Da pa ne bomo samo o slabih straneh in da svoj trenutek namenimo tudi vsem ne-hrtom v Scooby-ju, mogoče rečemo tudi kakšno o drugih prebivalcih zavetišča. Včeraj smo raziskovali farmo - Scooby se je kar povečal, predvsem na račun konj, tako da sedaj področje zavetišča sega že preko meja vidnega polja. In danes se je konjska družba povečala za novega žrebička J Še vedno so tu najhvaležnejši odjemalci ostankov naših večerij, kar sedem gromozanskih pujsev, pa seveda vse koze, ovce, osli, gosi, dihurji, fazani, rakuni, mačke… Pa tudi pasje krdelo ima marsikaterega simpatičnega smrčka, nekatere vestno sprehajamo vsaj za minutko in so takoooo hvaležni vedno. Ne gre pa pozabiti tudi na vse pasje otroke - trenutno skrbimo kar za nekaj mladičkov (prav vsi pa so tu brez mamice, katastrofa!), od enomesečnih, pa do barabinov s kakimi tremi meseci. Male žoklčke je res prijetno gledati, malo hrane za naše utrujene duše, ko se ta mladež podi in prekopicuje na sončku. Njim pa tudi tu ni kaj hudega, še posebej, če pridejo tele tete in se pustijo malo pogristi, pa tako nežno mečkajo, je včasih potrebno kar malo pozaspat v naročju Smile

V hrtjih ogradah pa kot vedno samo vzklikamo “joj, poglej tegale”, pa “pa ta je tudi tako fajn, tega je tudi treba pokazat v Sloveniji”… seznam je vsak dan daljši, nekateri hrtki so tu povsem na novo in sploh še niso popisani, tako da imamo kar nekaj težav priti do nekih konkretnih informacij, da bi vam jih predstavili. No ja, pa itak da sploh nimamo časa, je treba it princesko vsake tolko malo pocrkljat Smile

Član naše tokratne ekipe, Igor, pa prav dane praznuje rojstni dan. Upajmo, da mu bo Scooby v kratkem podaril res najlepše rojstnodnevno darilo. Igor, vse najboljše in da se vidimo na naslednji posvojitvi!

Zdaj gremo pa praznovat Smile Cool

P.S. Saj niste pozabili pošiljati ogromnih količin pozitivne energije v našo smer, ne? Prosimo, prosimo, prosimo…

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
HrtjiSvet
Objavljeno: 03 Maj 2015 19:11 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
6. dan
In že je tu naš zadnji dan. Sad Bomo par stavkov vrgli skupaj kar že zdajle popoldne, večer zna biti za vsakogar izmed nas zelo čustven. Samo še danes smo s psi, jutri zjutraj samo še pospravimo in se odpravimo na pot, tako da nas zvečer čaka slovo od vseh, ki smo jih oboževali te dni (in obratno)…
Tokratni obisk Scooby-ja je bil nekako težak, pa čeprav smo videli marsikaj lepega, spoznali super prijazne živali in ljudi, se ob večerih do solz nasmejali in kovali raznorazne divje optimistične plane. Vseeno pa so nas obtežile preštevilne smrti in predvsem bolezen, ki razsaja tu. Izgubili smo tri, tudi črni galgec je včeraj odšel za mavrico, kjer mu bo neprimerno bolje, kot pa to trpljenje, ki ga je doletelo tu. Neznan in shiran je prišel v zavetišče, v teh nekaj dneh niti imena ni dobil, povsem neznan prišel in odšel. Ampak smo pa ponosni, da smo v enem tednu kliniko spravili v zavidljivo čistočo in red in v tem trenutku kar nekaj psov rine dalje zaradi naše podpore - nekateri se lepo držijo in upamo, da vsaj njim uspe. Svoje delo na kliniki prepuščamo Finkama in upamo, da smrtonosni virus kmalu izzveni.

Za seboj z neopisljivo težkim srcem zapuščamo tudi Princesko. Tu bo poplava solz jutri zjutraj… Zbrali smo svoj denar in punčki kupili specialne vitamine in veterinarsko hrano za mladičke, trenutno je na infuziji za lažje dihanje in mala opička, kot jo kličemo (zaradi neznosne suhosti), je na trenutke nekoliko bolj živahna, kadar se le da rada poležava na sončku, zaenkrat zelo pridno je (na drugi strani telesa imamo malo več problemov), vseeno pa še vedno pokašljuje in pogosto hrope. Zavedamo se, da garancije za njeno preživetje ni in tudi zato odhajamo z zelo težkim srcem. Princeska nujno potrebuje celostno in kvalitetno oskrbo in tega ji v zavetišču ne morejo nuditi. Lahko samo upamo, da bodo tudi naprej lepo skrbeli zanjo in močno močno stiskamo pesti, da ji hrana da novih moči in da se okrepi do te mere, da bi lahko odšla na dolgo potovanje. Do zadnjega ne bomo nehali upati…
Igor je danes pred težko odločitvijo, kako izmed par kandidatov izbrati samo svojega hrtka. Dalia, ki hrta še nima, je pridno cel teden hranila ogrado popolnih okostnjakov in najraje bi domov odpeljala kar vse štiri. No ja, ubrala je vsaj pameten pristop, če napove štiri, bodo doma morda na koncu pristali na enega? Prav vsi pa bomo sedaj še mesece nenehno preverjali Scooby bazo razpoložljivih psov in spremljali, kaj se dogaja z vsemi smrčki.

Zaradi tokrat popolne preokupacije s kliniko smo pse pravzaprav bolj malo spoznavali. Cela kopica jih tu še čaka brez čipov in dostopnih podatkov, ampak nekateri so s tako izrazito posebnimi barvnimi kombinacijami, da vseeno upamo, da jih bomo sčasoma le zasledili in vam jih lahko predstavili. Tu je povsem čokoladno rjava galgica, pa črno bela lisasta galica z enim belim in drugim črnim uhcem, pa visoki brindle fantje, pa mlada navihana svetlo tigrasta punčka s povsem črno obrazno masko… Toliko jih je in za večino imamo samo pozitivne stvari za povedat! Zasuk v miselnosti pa nam tokrat predstavlja izkušnja s preverjanjem v odnosu do mačk, za kar smo bili naprošeni. Od 12 preverjenih galgov niti eden ni negativno odreagiral na mačke! Očitno se je nekaj zgodilo v genskem zapisu galgov wink emoticon No ja, smo pa na test odpeljali tudi galico, ki je skoraj iz kože skočila od strahu, ko se je v sosednji kletki premaknil zajec! In punčki je ime Bunny, hahahaha… Very Happy

Vsekakor smo spoznali tudi nekaj psov drugih pasem, ki so nam globoko sedli v srce. Prav gotovo vsi mladički, ki so vsaj malo omilili včasih neznosno čustveno obremenjene dni. Pa nekateri zavrženi dobrovoljčki, tako vajeni ljudi in seveda tako zelo sami tu v zavetišču. Nataša vsak večer odide na svojo dozo dnevne filozofije k malemu terierčku Curritu, njegovo zgodbo (mislim, a res to ljudje počno ?!!!?) lahko preberete v enem izmed zadnjih objavljenih blogov na strani zavetišča. Mali fantek prav žalostno cel dan samo čaka, da kdo pride k njemu. In ko se usedeš na tla, se instant cel zbaše v naročje, nasloni glavo nate in spi, tako bi lahko bil ure in ure… tako prisrčen in tako sam. Sad

Tudi tokratna ekipa je bila super družba, super pridni smo bili in vsi skupaj smo spet pridobili kakšno modrost več. Kar se zavetišča samega tiče, so nekatere stvari nekoliko bolje porihtane, trenutno je hvalabogu dovolj hrane (nismo pa vedeli, da lahko dobiš take žulje od odpiranja pasjih konzerv!!!), absolutno pa jim primanjkuje ljudi. Tako da spet in vedno - kdorkoli bi želel pomagati s svojim delom, vedno dobrodošel v Scooby-ju, vsaka pomoč je še kako dobrodošla in lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Kar pa se galgov tiče - po taki izkušnji si pečen, prav nikoli jih ne boš nehal oboževati. Ni je stvari, ni ga občutka, ki ga stisk crkljivega galga ne bi pozdravil. So preprosto lepi, karakterno odlični in naravnost občudujoče trpežni. Če imate občutek, da vam v življenju nekaj manjka in nikakor ne najdete vzroka - mogoče vam manjka ravno en galgec! Hitro pogledat vse pse v ponudbi Wink
Vsem doma še zadnji pozdravi, predvsem pa iskrena hvala za pomoč, ki ste jo pošiljali v obliki nasvetov. Upamo, da nam je uspelo.
Vse slike sledijo v prihodnjih dneh, ko bodo povezave dejansko omogočale prenos podatkov…

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
HrtjiSvet
Objavljeno: 06 Maj 2015 07:26 Odgovori s citatom
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39 Prispevkov: 1600
Karantena zavetišča Scooby Medina del Campo v Španiji, ki smo jo posneli ob tem, ko smo prejšnji teden tam opravljali prostovoljno delo.

Posvojitelji boste zagotovo prepoznali hrtke, ki prihajajo to soboto v vaše objeme: videli boste Estelo in Barimbo, pa Cristiano, ki se spet skriva tam nekje zadaj, pa Magali, ki se vedno rada sonči ob ograji, pa seveda tudi Polvoro. Tam je tudi naš Ettore, ki ga prepoznate po visoko dvignjenih ušeskih wink emoticon, kateri pa prav tako čaka, ampak na naslednji transport proti Sloveniji. Smile

Prijeten ogled vam želimo ..., da dobite malo vtisa kako je v karanteni zavetišča. Smile

Link do video posnetka; https://youtu.be/c9BHKYUHQNw

_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo

Pokaži sporočila:  

Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
Objavi novo temo

Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu