| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| HrtjiSvet |
 Objavljeno: 28 Okt 2016 16:56 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Galgi in podenci so v Španiji v zavetišču izpostavljeni možnostim okužbe z različnimi boleznimi. Leishmanijo, ki jo prenaša peščena muha, najverjetneje poznamo že vsi in vemo, da je dobro testirati pol leta po prihodu psa v Slovenijo ter potem enkrat na leto.
V zadnjem času pa se trudimo osveščati tudi, da bi posvojitelji galge in podence testirali na druge bolezni, ki so pri posvojencih prav tako precej pogoste in sodijo v sklop ''mediteranskih'' bolezni.
To so babezioza, erlihioza, rikecioza, dirofilarioza, hepatozoonoza in anaplazmoza. Četudi žival še nima kliničnih znakov je dobro, da se s testiranjem odkrije morebitno okužbo in terapira, preden bolezen izbruhne.
V Šolski veterinarski ambulanti, kjer specifiko hrtov res dobro poznajo, je mogoče testiranje na vse zgoraj naštete bolezni, vključno z leishmanijo – vzorec se pošlje v laboratorij v Avstriji, izvidi so v cca. tednu dni, cena takšnega testiranja pa je okrog 135 EUR.
Vsem posvojiteljem, posebej tistim, ki imajo posvojenčka iz Španije, močno priporočamo testiranje na ta sklop bolezni. Če vas zanima več o tem, lahko pišete ali nam na info@hrtjisvet.org ali direktno v Šolsko vet. ambulanto na sol-vet-amb@bic-lj.si. |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
   |
| HrtjiSvet |
| Objavljeno: 21 Avg 2017 17:40 |
|
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Mediteranske bolezni - zakaj moramo biti pozorni nanje?
Mediteranske bolezni se pojavljajo v Španiji, Franciji, Italiji, Sloveniji, Hrvaški, BiH, Črni Gori, Albaniji, Srbiji, Grčiji, Turčiji, na Kosovu, Cipru … če naštejemo le tiste najpogostejše države. Zaradi klimatskih sprememb se območje, kjer se pojavljajo prenašalci teh bolezni, hitro širi.
V Španiji so psi v zavetišču dnevno izpostavljeni možnostim okužbe z različnimi boleznimi in to se je potrebno zavedati pred samo posvojitvijo galga ali podenca iz zavetišča. Pravzaprav velja to za vse pse, posvojene ali kupljene, iz zgoraj omenjenih držav.
Na kratko bi vam radi predstavili naslednje bolezni: leishmanioza, dirafilarioza, babezioza, anaplazmoza, borelioza, erlihioza in hepatozoonoza. Predvsem bi vas radi seznanili z dejstvom, da obstaja možnost, da bo vaš posvojenec imel katero izmed teh bolezni ali pa se bo z njo srečal po posvojitvi.
1. Leishmanioza
Z njo se pes okuži, če ga piči okužena peščena muha. Povzročitelj je bičkar Leishmania infantum. Inkubacijska doba, to je doba od pika prenašalca do pojava kliničnih znakov, je raznolika, od enega meseca do nekaj let. Bolezen se pojavlja v dveh oblikah: kožni, ki jo skrbniki prej opazimo, in visceralni, ki lahko nezdravljena vodi do smrti.
Simptomi kožne oblike, ob katerih moramo pomisliti na leishmanijo, so: hiperkeratoza (pretirana odebelitev povrhnjice kože) z izgubo dlake predvsem po vratu, ušesih in nosu, nenormalna rast krempljev in razjede na koži.
Pri visceralni obliki, ki je pri psih pogostejša, pa je opazna izguba teže, povečanje bezgavk, živali so otožne in letargične, zaradi odpovedi ledvic živali več pijejo in več urinirajo, prisotna je lahko driska, vnetje sklepov ter poškodbe oči. Psi so anemični, pojavi se lahko krvavitev iz nosu.
Za vse pse, ki so bili na območjih, kjer se pojavlja leishmanioza, je ob vsakem sumljivem znaku nujno testiranje s serološko preiskavo po IFAT metodi, pregled krvi ter urina. Odvisno od kliničnih znakov in izvidov se potem svetuje zdravljenje z z zdraviloma Alopurinol in/ali Milteforan. Parazita iz organizma nikoli ne moremo v celoti pregnati, se ga pa s terapijo zavira in s tem ohranja normalno stanje. Žival lahko ob primerni terapiji živi kvalitetno življenje, potrebne pa so rednejše kontrole krvi ter primerna prehrana. Nezdravljena leishmanioza je smrtno nevarna.
Kot preventiva se uporablja ovratnica Scalibor ter ampule Exspot in Vectra. Priporočljivo pa je tudi, da se ob večerih in ponoči s psom ne zadržujete zunaj, kjer bi ga lahko pičila peščena muha.
2. Dirofilarioza
Srčna glista oz. dirofilarija je parazit, ki ga prenaša komar, zato je značilen za tople in vlažne predele – največ primerov bolezni je v Franciji, Španiji, Italiji, Istri, južni Dalmaciji je pa že tudi pri nas in sicer v Slovenskem primorju. Ko komar piči psa ali mačko, potuje mikrofilarija po krvnem obtoku do srca. Tam se iz ličink razvijejo odrasli zajedalci, dirofilarije, ki izlegajo v kri veliko ličink.
Klinični znaki, ki se pokažejo pozno, šele 6-12 meseev po infekciji so: živali se hitreje utrudijo, imajo povišano telesno temperaturo, drgetajo, značilna je apatija, težko dihanje, kašljanje in hujšanje, v izkašljani vsebini je lahko kri, lahko tudi bruhajo. Če je parazitov veliko, pride do zamašitve žil, prizadeta so pljuča, nabira se tekočina v trebušni votlini ter vodi v odpoved srca. Če opazite te znake in ste bili na območjih, kjer se bolezen pojavlja ter psa niste zaščitili, obiščite veterinarja, ki bo na podlagi mikroskopskega pregleda krvi lahko dokazal mikrofilarije v krvi, dirofilarije pa pregledom krvi v ustreznem laboratoriju. Hitri testi niso 100% zanesljivi, saj pokažejo le prisotnost spolno zrelih samic. Priporočljivo je opraviti še ultrazvočne preiskave srca. Zdravljenje je v začetnem stadiju uspešno, kasneje pa težavno in večinoma neuspešno predvsem zaradi dejstva, da so odrasli paraziti v srcu.Zaradi tega je zelo pomembna preventiva – pri nas so primerni preparati ampule Stronghold (ki pa ne ščiti pred klopi!), Advantix ali Vectra, ki odganjajo komarje. Tablete Milbemax in Nexgard Spectra pa so kurativa, saj se jih daje najkasneje 30. dan od prvega dneva prihoda na okuženo območje oz. vsak mesec, če smo tam pogosto.
3. Babezioza
Psi se lahko okužijo z dvema vrstama praživali iz rodu Babesia, prenašajo pa jih klopi. Druge možnosti okužbe so s transfuzijo, preko nesterilnih kirurških inštrumentov, igel, z ugrizom … Pri mlajših psi se bolezen pokaže v hujši obliki, bolj dovzetne pasme pa so greyhoundi, ptibull terierji in ameriški staffordshire terierji. Inkubacijska doba pri akutni obliki bolezni je 10 do 20 dni. Lahko se pokaže v blagi obliki, psi včasih sploh ne pokažejo simptomov, včasih pa so hudi klinični znaki in lahko vodi v smrt. Pogosto se bolezen ciklično pojavlja, njen izbruh pa je odvisen tudi od imunskega stanja organizma.
Pogosti klinični znaki so umirjenost, depresija, neješčnost, vročina, blede sluznice, povečane bezgavke in temen urin, saj pride do razpada eritrocitov. Blaga oblika bolezni lahko preide v kronično, ki lahko ob stresu izbruhne v akutni obliki. Pri hujši obliki so živali zlatenične, imajo motnje v strjevanju krvi, motnje v delovanju jeter, ledvic in živčnega sistema.
Veterinar bo na bolezen posumil ob kliničnih znakih in opravljenih krvnih ter urinskih preiskavah, diagnozo pa potrdil s serološkim testiranjem in krvnim razmazom. Hitri testi niso zanesljivi, saj nam prisotnost protiteles pokaže le, da je žival prišla v stik z babezijo, ne pa, kako aktivna je bolezen.
Prognoza je odvisna od imunskega sistema psa ter od vrste babezije, hujše oblike se lahko končajo tudi s smrtjo.
Preventiva je zaščita pred klopi.
4. Anaplazmoza
Tudi ta bolezen se prenaša s klopi, pasjo graulocitozno anaplazmozo povzroča Anaplasma phagocytophilum. Rezervoar so številne vrste divjih živali. Inkubacijska doba je od 8 do 14 dni. Klinični znaki so raznoliki in niso specifični. Najpogosteje se pojavi otožnost, oslabelost, vročina, neješčnost. Pri polovici psov se pojavi oteženo gibanje in šepanje. Lahko imajo tudi povečane bezgavke, epileptične napade, bruhajo, imajo drisko ali oteženo dihajo. Včasih akutna faza bolezni mine brez zaznavnih kliničnih znakov. Simptomi obolenja so najverjetneje bolj posledica imunskega odgovora, ne pa neposrednega delovanja bakterije.
Ob kliničnih znakih, značilni krvni sliki, mikroskopskim pregledom razmaza ter serološkim testiranjem. Problem pri preiskavi, ki temelji na diagnostiki protiteles je ta, da le ta ostanejo v organizmu še leto dni po okužbi in pokažejo le, da je organizem prišel v stik z bakterijo. Zato je zdravljenje priporočljivo, če so poleg pozitivne serološke preiskave prisotni tipični klinični znaki ter odstopanja v krvnih izvidih. Bolezen se zdravi z antibiotikom, doksiciklinom, 3-4 tedne.
Preventiva je zaščita pred klopi, okuženi so tudi klopi v Sloveniji.
5. Borelioza
Borelioza je posledica okužbe z bakterijo Borrelia burgdorferi, prenašalci so klopi. Rezervoar so različne divje in domače živali.
Ko klop z ugrizom prenese bakterijo v organizem, se le ta pogosto potuhne in tam obstane – z zdravili bolezni ne moremo pozdraviti, lahko le blažimo znake bolezni, ki se pogosto ponavljajo. Inkubacijska doba ni znana, predvideva se, da je od 2 do 6 mesecev. Resnost bolezni je odvisna od vrste povzročitelja ter imunskega odziva organizma. Bolni psi so neješči, oslabeli, utrujeni, imajo vročino, lahko šepajo, imajo otekle sklepe, povečane bezgavke. Če se pojavi ledvična bolezen, lahko pride do odpovedi ledvic, prizadeti psi veliko pijejo in urinirajo, hujšajo, bruhajo in imajo drisko.
Diagnozo veterinar postavi na podlagi kliničnih znakov in rezultatov serološke preiskave, prisotnost protiteles lahko pokaže bolezen ali le izpostavljenost povzročitelju v preteklosti. Bolezen se zdravi z doksiciklinom.
Preventiva je zaščita pred klopi, okuženi so tudi klopi v Sloveniji.
6. Erlihioza
Erlihiozo povročajo različne vrste bakterij, najpogosteje Erlichia canis, prenašajo pa jih klopi.
Erlihioza se lahko pojavi v treh oblikah. Akutna oblika se razvije v 1-3 tednih po ugrizu okuženega klopa. Baterije se naselijo v belih krvnih celicah in krožijo po organizmu. Pojavi se anemija, vročina, depresija, oslabljenost, neješčnost, bolečine v sklepih in šepanje, lahko so vidne podplutbe zaradi pomanjkanja trombocitov. Če živali bolezni ne premagajo, preide v subklinično fazo. Psi so lahko v normalnem stanju ali imajo blago anemijo. V tem času so bakterije v vranici in lahko bolezen miruje več mesecev, celo let. Bolezen tako preide v kronično fazo, ki je lahko blaga ali huda. Pojavi se hujšanje, anemija, nevrološki znaki, krvavitve, vnetje očesa, edem zadnjih nog. Bolezen lahko izbruhne v stresnih obdobjih, lahko se pojavi artritis ali vnetje ledvic.
Veterinar na bolezen posumi ob kliničnih znakih ter preiskavah krvi, potrdi pa s serološkim testiranjem. Bolezen se zdravi z doksiciklinom, 3-4 tedne. Prognoza v akutni fazi bolezni je dobra, v kronični pa slabša.
Preventiva je zaščita pred klopi.
7. Hepatozoonoza
Bolezen povzroča Hepatozoon canis, prenašalec je klop. Pes se okuži, če poje okuženega klopa. V večini primerov ta parazit ne povzroča bolezni, razen v primeru sočasne okuženosti z Erlihio in Babesio ali pri živalih z oslabljenim imunskim sistemom. Klinični znaki so vročina, hujšanje, neješčost, izcedek iz nosu ter šibkost zadnjič nog.
Veterinar postavi diagnozo z mikroskopskim pregledom razmaza krvi ali z biopsijo mišice. Ni učinkovite terapije, najbolje se je še obneslo zdravilo imidokarb ter skrb za dvig imunskega sistema.
Vse posvojitelje resnično pozivamo, da po prihodu galga ali podenca (pa tudi vseh psov iz drugih držav) obiščete veterinarja ter opravite testiranje na mediteranske bolezni. Mi vsem posvojiteljem priporočamo Šolsko veterinarsko ambulanto, kjer dela Nuša Schumet, ki se resnično spozna na specifike hrtov in mediteranske bolezni.
Pripravila: Urška Petek, dr.vet.med, članica HS |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
