| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| HrtjiSvet |
 Objavljeno: 13 Mar 2015 08:00 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Galgica Maya in njena posvojitelja - Eva in Marko sta se prijazno odzvala na našo prošnjo, da napišejo njihovo izkušnjo sobivanja hišnih ljubljenk - podganic in pa posvojene galgice, ki je bila v Španiji učena za lov. Naše mnenje je, da se vse da, če se le hoče, če dovolimo primerno sobivanje, če lahko obojim namenimo dovolj svojega časa, če lahko zagotovimo ustrezne bivalne pogoje in znamo ubrati pravilno pot, ter ne pričakujemo preveč in ne forsiramo prostega sobivanja za vsako ceno.
Priporočamo branje. 
Hvala Evi, Marku in Mayi, da ste z nami delili to vašo izkušnjo.
ŽIVLJENJE Z POSVOJENIM HRTOM IN NJEGOVIM PLENOM/IGRAČKO
Vsi vemo, da so hrti lovski psi in, da lovskega nagona iz njihovega DNK-ja enostavno ne moremo izbrisati. Za lov se jih je vzgajalo zadnjih nekaj 1000 let, in nečesar, kar je tako vcepljeno v gene, ni možno kar odklopiti. Torej kaj storiti, ko imaš doma en kup luškanih, mehkih kepic, s katerimi se hrti v zavetišču tako radi igrajo, na ulici pa celo povečerjajo, in želiš posvojiti hrta. Definitivno je na prvem mestu varnost podganic.
Naše iskušnje so sledeče: Pri nama podganice nikoli niso imele prostega izhoda 24 ur na dan. Po stanovanju je enostavno preveč kablov, ki bi predstavljali skušnjavo za nadebudne glodavce, ki kot pove ime MORAJO glodati. Prav tako je tukaj strah pred tem, da koga pohodiš, da ne govorimo o tem, da so neverjetno radovedne, in je samo vprašanje časa, kdaj bi se nekdo nekam zaplezal in bi bilo potrebno premikati pohištvo za rešitev. Imajo pa najine podgane ogromno kletko in vsak večer je njihov čas, ko se lahko znorijo izven kletke - v najini družbi. Kletka s podgancami se nahaja v ločenem kabinetu (če kdo ne razume zakaj niso v spalnici, lahko pride prespati k njim..
Kljub temu, da imava to srečo, da imava veliko stanovanje, ki nama omogoča, da imajo podgance ločeno sobo ter da se lahko v času druženja z njimi zaprejo vrata, sva imela kar nekaj pomislekov. Iz izkušenj vema, da so psi precej iznajdljivi in odpiranje vrat zanje ne predstavlja večjega problema, sploh če je na drugi strani tako lepa nagrada. Sama sva imela to srečo, da je Maya že bila v Sloveniji, tako da je lahko prišla k nama na obisk in smo lahko videli kako se bo smrklja odzvala na podganice. Seveda se je izkazalo da jo zelo, zelo zanimajo, a se je dalo njeno pozornost brez problema preusmerit že samo s tem da si zašumel z vrečko - na srečo so bili priboljški bolj zanimivi kot podgana.
Ob prihodu sva imela načrt da bova kabinet zapirala, ampak so se nama podganice smilile, ker enostavno nisva želela, da so popolnoma ločene od naju oz. od dogajanja. Tako sva se odločila, da bomo Mayi pač enostavno prepovedali vstop v kabinet in s tem začeli že prvi dan - takoj po prihodu. Vrata so bila odprta, midva pa seveda vedno v pozornosti. Maya sicer ni kazala želje, da bi vstopila, dokler je bila tišina, več kot pogleda ni namenila vsebini sobe. Ampak podganice se tudi skregajo in stepejo, kar pospremijo z glasnim kričanjem - takrat pa jo je kar izstrelilo proti kabinetu, z namenom da ona naredi red. To je še posebej zabavno ob 3-h ponoči. Najina reakcija? ODLOČEN NE!!! je zadostoval in tako je v roku tedna dni že vedela, da pač tja ni vstopa.
Da bo skušnjava še večja sva bila še tako nezaslišano nesramna da sva tja pospravila tudi njeno hrano, ampak gospodična je vedela kje so meje in prag sobe je prestopila samo s prednjima tacama, dlje ni upala. Seveda se vrata kabineta zaprejo, ko Maya ostane sama doma, da ne bi imela kakšnih neprimernih idej. Maya je bila res poslušna in se ji je dalo vse dopovedat, postopoma se je tudi navadila, da je zvečer čas za podganice, da gremo mi v spalnico ona pa gre za ta čas počivat v dnevno sobo. Seveda prvih nekaj tednov v družbi enega od naju, da se prepreči nepotreben stres. Kaj hitro smo osvojili tudi to rutino in sedaj se že sama po večerji namesti na svoje mesto in počaka.
Seveda, ko ji je vstop v spalnico spet dovoljen prevoha celo posteljo, češ:" Kdo si je dovolil v mojo posteljo?" Odvadila se je tudi tega, da ob kreganju in piskanju odreagira - ne želi več delati reda, sedaj - če ji je - zgolj opazuje iz hodnika - v ogledalu – pasji reality TV. Po nekaj mesecih sva se odločila, da jo testno povabiva v kabinet. Seveda ji ni bilo nič jasno in je od začetka kar sama takoj odšla ven, da slučajno ne bi bila kregana. Potem se je vendarle opogumila in jih začela, seveda skozi rešetke, ovohavati. Pri tem si je prislužila tudi prvo klofuto po nosu od podganice Sama ni kazala nobene agresije, zgolj gledala je in se čudila. Midva seveda nikoli nisva planirala in nikoli ne bova delala na tem, da bi se med seboj družile. Vendar sva kljub temu sklenila, da poskusiva kako bi odreagirala če jaz podganico držim v roki, medtem ko je Marko držal Mayo. In sva ji podganico na pol metra pokazala, najprej je gledala, se obliznila, vohljala nakar pa je želela planiti po njej. Stik smo seveda preprečili, s tem pa smo tudi zaključili s preizkusi - pokazala je kaj želi od njih in tukaj se je tudi spoznavanje brez kletke zaključilo in se nikoli več ne bo ponovilo.
Ob redkih priložnostih jo še povabiva v kabinet, ampak tudi sama ni kaj dosti navdušena nad povabilom, ker ve da tja ne sme. Podganice v kletki je imela tudi pri sebi v dnevni sobi(razkuževali smo kletko in je čistilo(bio) prav nemogoče smrdelo) ampak je spet dobila klofuto ko se je preveč približala, nakar jih je samo opazovala iz svoje postelje.
Sva mnenja, da se hrta da navadit na vse, mogoče tudi na skupno druženje s podganicami, zajčki, dihurčki, činčilami. Sva pa tudi mnenja, da tudi če hrt ne kaže agresije, je lahko že igra za te male živalice usodna. Marko v šali vedno reče, da se podgana med igro z hrtom lahko pač prehitro »pokvari«. Maya se zelo rada igra in način njene igre je, da skoči s prednjimi tacami na igračko (prav super za videti)in tudi če podganici ne bi želela nič žalega, bi ta način igre skoraj zagotovo pomenil njen konec. Prav tako sva slišala že preveč žalostnih zgodb, kjer so ljudje imeli skupaj pse različnih pasem in podganice, pa se je v psu naenkrat nekaj premaknilo in je podganico pokončal. Potem pa je bil jok in stok in izjave o tem, kako sovražijo psa in da ga bodo dali v posvojitev in tako naprej.(USA FB skupina:-/) nauk teh dogodkov je sledeči:
"Ne postavljaj psa v položaj, kjer bi lahko odreagiral tako, kot mu narekuje njegova narava, če je to dejanje zate nesprejemljivo."
Iz lastnih izkušenj vam torej lahko povema, da se hrta da navaditi, da sprejme življenje s svojim plenom, ne trdiva pa da to velja zagotovo za VSE hrte. Na počitnicah sva imela kar nekaj hrtov in vsem se je dalo dopovedati, da pač v kabinet ne smejo, resnično znajo upoštevati postavljene meje. In ravno zaradi tega je po najinem mnenju ključno, da so majhne živali zaščitene v kletkah in da imate doma možnost kletko fizično ločit od hrta. V kolikor so majhne živali spuščene po stanovanju in nimate možnosti, da se vsaj v fazi spoznavanja in navajanja ne morejo fizično ločit, lahko po najinem mnenju kar pozabite da bi domov pripeljali hrta. Varnost vseh članov kosmate družine je na prvem mestu in če le te ne morete zagotoviti, potem mogoče hrt ni najboljša izbira. Ni nujno, da bo hrt pokazal agresijo do živali, ampak tega ne more nihče predvideti, posledično sva midva resnično zagovornika ločenih prostorov ali pa da je vsaj kletka drugače nedosegljiva psu.
Zgoraj napisano so samo najine izkušnje. Ne prevzamemo garancije za morebitne nevšečnosti.
Eva, Marko in Maya |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
   |
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
