| |
| Avtor |
Sporočilo |
|
| HrtjiSvet |
 Objavljeno: 15 Feb 2015 20:54 |
 |
|
|
Pridružen/-a: 10.05. 2013, 09:39
Prispevkov: 1600
|
Dr. vet. med. Nuša Schumet je za vse posvojitelje in tudi ostale skrbnike psov prijazno pripravila članek na temo "Cepljenja pri psih".
Vljudno vabljeni k branju. 
CEPLJENJA PRI PSIH
Glavni namen cepljenj je preprečiti okužbo s kužnimi boleznimi oz. zagotoviti blažji potek bolezni, preprečiti širjenje bolezni, zmanjšati tveganje za prenos zoonoz (bolezni, ki se jih lahko nalezemo od živali) in zaščita celotne populacije (dokazano je, da izbruh neke bolezni lahko preprečimo, če je cepljene vsaj 65% populacije).
Čeprav se v zadnjem času pojavlja vse več nasprotnikov cepljenj, naj na tem mestu še enkrat poudarimo, da cepljenja prinašajo mnogo več koristi kot škode. Neželeni učinki cepljenja so seveda možni, so pa izjemno redki in v veliki večini primerov blagi. Statistično naj bi se pojavili pri 52 mačkah na 10,000 cepljenih in pri 39 psih na 10,000 cepljenih živali. Možni neželeni učinki, ki se lahko pojavijo in so običajno blagi in prehodni so: zmerno povišana telesna temperatura, bolečina na mestu cepljenja, pobitost, šepanje, bruhanje in driska. V hujših primerih se pojavijo edem obraznega dela glave, anafilaktični šok, granulomi na mestu cepljenja, pri mačkah sarkomi. Prav je, da o vseh reakcijah po cepljenju obvestite svojega veterinarja.
V naših razmerah se priporoča cepljenje s kombiniranim cepivom proti pasji kugi, parvovirozi, leptospirozi, virusnemu hepatitisu, kužnem kašlju (oz. parainfluenci) in proti steklini, ki je zakonsko obvezno. Nekatere od teh bolezni se pri nas še vedno redno pojavljajo, druge (npr. pasja kuga in steklina) pa so prav zaradi cepljenj postale redkejše.
PASJA KUGA
Pasja kuga je močno nalezljiva virusna bolezen psov, ki vpliva na številne organske sisteme. Povzročitelj bolezni je Morbillivirus , ki je občutljiv na večino razkužil, toploto, čistilna sredstva, odporen pa je proti nizkim temperaturam, zato se bolezen pojavlja predvsem v mrzlem in vlažnem vremenu. Virus se naseli v limfatičnih, epitelnih in živčnih celicah. Okužba je možna le ob neposrednem stiku z bolno živaljo. Najbolj so občutljivi mladiči od 3-6 mesecev, zbolijo pa lahko tudi starejše živali. Inkubacija (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) traja 3-7 dni. Virus se izloča z vsemi izločki še dva tedna po prenehanju kliničnih znakov. Klinični znaki pri cepljenih živalih so blagi ali pa se sploh ne izrazijo. Pri okuženih pa se pojavi pljučnica, očesni in nosni izcedek, bruhanje, driska, negotova hoja in ohromelost, poškodbe sklenine ter zadebeljene in trde blazinice. Pojavi se tudi vročina, neješčnost in potrtost. Specifičnega zdravljenja ni, izvaja se le podporno in simptomatsko zdravljenje. Nadomeščamo izgubljeno tekočino in dajemo sredstva proti bruhanju in krčem. Smrtnost je višja od 50%. Pri živalih, ki bolezen prebolijo, pogosto opazimo trajne posledice (npr. živčne motnje).
VIRUSNI HEPATITIS PSOV
Virusni hepatitis psov je izredno nalezljiva virusna bolezen, za katero zbolijo psi vseh starosti, najbolj pa so občutljivi mladiči. Bolezen povzroča pasji adenovirus 1 (CAV-1). Virus se prenaša s slino, blatom in urinom zbolele živali. Prenaša se posredno ali neposredno. Inkubacijska doba traja od 4 do 9 dni. Virus prizadene žilni epitelji in jetrne celice, lahko pa tudi druga tkiva. Najpogostejši klinični znaki so vročina, neješčnost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, spontane krvavitve, zlatenica in vnetje jeter, vnetje oči in edem roženice (»modro oko«). Če bolezen poteka zelo hitro (perakuten potek) pride do nenadne smrti po nekaj urah, brez očitnih kliničnih znakov. Zdravljenje je podporno (nadomeščanje tekočin), pri zelo bolnih psih pa po potrebi dajemo antibiotike in transfuzije krvi.
PASJI PARVO VIRUSNI GASTROENTERITIS
Povzročitelj bolezni je pasji parvovirus tip-2 (CPV-2). Virus zelo dolgo preživi v okolju in je odporen proti razkužilom. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni ) traja od 7 do 14 dni. Zbolevajo predvsem mladi psi do 6 mesecev starosti, lahko pa tudi starejši. Virus se izloča z iztrebki okuženih živali in se prenaša z neposrednim ali posrednim (z okuženo opremo, hrano…) stikom. Naseli se v epitelne celice resic tankega črevesja in onemogoča absorpcijo hranilnih snovi. Žival postane močno apatična, bruha, pridruži se tudi driska (rumeno-rjava, smrdeča, s primesjo krvi). Telesna temperatura je povišana, pulz je slaboten in pospešen. Zaradi bruhanja in driske je žival hudo dehidrirana in hujša. Smrtnost znaša do 50%. Mladiči, pri katerih pride do vnetja srčne mišice, kmalu poginejo brez značilnih bolezenskih znamenj. Bolezen zdravimo z nadomeščanjem tekočin (rehidracijo), zdravili proti bruhanju ter driski in antibiotiki.
KUŽNI KAŠELJ PSOV ali PARAINFLUENCA
Kužni kašelj psov je močno nalezljivo obolenje zgornjih dihal, ki se pogosteje pojavlja pri necepljenih imunsko oslabelih psih, redkeje pa zbolijo tudi cepljeni psi, vendar v precej milejši obliki. Bolezen povzročajo različni povzročitelji, zato bolezensko stanje raje opisujemo kot sindrom, ne pa kot enotno bolezen. Glavna povzročitelja bolezni sta bakterija Bordetella bronchiseptica in virus parainfluence, poleg njiju pa bolezen povzročajo tudi adenovirus, herpesvirus, reovirus. Inkubacijska doba traja od 4-10 dni. Povzročitelj se naseli v sluznice dihalnih organov, kar se izraža z vnetjem gornjih dihalnih poti. Klinični znaki so suh, hripav kašelj in siljenje na bruhanje, nosni in očesni izcedek, pri nekaterih se lahko pojavi tudi pljučnica in vročina. Bolezen se prenaša s kašljanjem in kihanjem, preko direktnega kontakta obolele in neokužene živali ali preko kontaminiranih površin. Pri blagi obliki si živali opomorejo po 7-14 dneh, pri težjih oblikah pa je potrebna antibiotična in podporna terapija. Psi so kužni še več dni ali celo tednov po tem, ko klinični znaki prenehajo. Med boleznijo, ko pes kašlja se izogibamo fizičnim naporom, psu ponudimo manjše obroke kvalitetne hrane, ovratnico pa zamenjamo z oprsnico.
LEPTOSPIROZA
Leptospiroza je akutno ali kronično potekajoča bakterijska bolezen, ki se izraža s septikemijo in hudimi poškodbami notranjih organov. Povzročata jo bakteriji Leptospira icterohaemorrhagie in Leptospira canicula. Bolezen je ZOONOZA (prenaša se tudi na človeka). Za to boleznijo zbolevajo tudi divje živali. Bolezen pogosto prenašajo glodavci, zato jo najdemo tudi v urbanem okolju. Povzročitelj se izloča z urinom in dolgo preživi v okolju. Leptospire pridejo v organizem preko sluznic, skozi kožo, preko placente (posteljice), preko ugriznih ran, lahko pa tudi s spolnim stikom. Inkubacija traja 7 dni. Po okužbi se Leptospire naselijo v ledvicah in jetrih. Klinični znaki so vročina, potrtost, neješčnost, strjevanje krvi znotraj žil, krvavitve, krvožilni kolaps, akutne motnje v delovanju jeter in ledvic, zlatenica ter splavi ali mrtvorojeni mladički. Za zdravljenje uporabljamo antibiotike in poleg tega izvajamo še podporno terapijo.
PROTOKOL CEPLJENJ
D = pasja kuga (distemper)
H = hepatitis
P = parvoviroza
Pi = parainfluenca
L = leptospiroza
STAROST PSA (v tednih); VRSTA CEPIVA
6-8 tednov; DHPPi
10-12 tednov; DHPPi-L
14-16 tednov; DHPPi-L
*Pri 6. tednih začnemo s cepljenjem samo pri mladičkih katerih matere niso bile cepljenje oz. o tem nimamo podatkov.
STAROST PSA(v letih); VRSTA CEPIVA
1 leto; DHPPi-L
2 leti; L
3 leta; L
4 leta; DHPPi-L
5 let in dalje; L- vsako leto; DHPPi- vsako 3. leto
*Protokol cepljenja ni vedno enak za vse živali. Predlaga ga vaš veterinar glede na izvor psa, okolje v katerem živite, starost in pasmo psa.
Cepljenje proti steklini je v Sloveniji zakonsko obvezno. Pes mora biti prvič cepljen med 3. in 4. mesecem starosti in nato še 2 leti zapored, brez zamujanja z datumi! Nato se cepljenje opravlja po navodilih proizvajalca, običajno vsako drugo ali tretje leto. V primeru, da se eno od zaporednih cepljenj zamudi ali izpusti, je potrebno cepiti psa takoj naslednje leto po enakem začetnem protokolu, torej spet trikrat zapored.
CEPLJENJA PRI HRTIH IN DRUGIH PSIH POSVOJENIH IZ TUJINE
Večina posvojenih hrtov pri nas izvira iz Španije ali iz Irske, ki imata drugačno zakonodajo s področja veterinarstva kot Slovenija. To je pomembno predvsem glede veljavnosti cepljenja proti steklini. Ni namreč nujno, da je cepljenje, ki je veljavno v neki drugi EU državi, veljavno tudi pri nas. Za lažjo predstavo lahko navedem kar konkreten primer: pri greyhoundu posvojenem iz Irske je bil v potnem listu vpisan datum cepljenja proti steklini na dan 15.10.2014, naslednjič pa naj bi se ga cepilo 15.10.2017. Pred tem je bil proti steklini cepljen samo enkrat in sicer 15.10.2013. Ker je bil pes pripeljan v Slovenijo, kjer imamo drugačne zahteve glede cepljenja stekline (glej zgoraj), bo psa potrebno ponovno cepiti 15.10.2015, čeprav je v potnem listu vpisano drugače.
Do težav pa prihaja tudi pri cepljenju proti kužnim boleznim. Večino posvojenih hrtov pride k nam s samo enim cepljenjem, ki je bilo opravljeno že pred meseci ali tedni. Glede na zgornji članek pa vemo, da je omenjeno cepljenje potrebno ponoviti v roku 4 tednov. Ker zgodovine psov ne poznamo in ne vemo, ali so kot mladički sploh bili cepljeni proti kužnim boleznim in ali je bil protokol sploh pravilen, je tudi vpisano cepljenje, ki ni bilo ponovljeno, skoraj nične vrednosti. Če želimo, da bo naš pes resnično zaščiten, je potrebno cepljenje začeti znova.
Nuša Schumet, dr.vet.med. |
_________________
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org |
|
| Nazaj na vrh |
   |
|
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
