< PROBLEMATIKA IN POMOČ HRTOM ~ PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV

NEON

Objavljeno: 13 Jan 2012 16:16

Administrator foruma Pridružen/-a: 12.01. 2012, 11:46 Prispevkov: 3191

TEK ZA ŽIVLJENJE

Hrti so hitri. Tako hitri, da jim ne uide noben plen in to je tisto, kar jih zaradi človeškega pohlepa vodi v skoraj gotovo smrt. Le peščici med njimi se uspe rešiti in si s pomočjo dobrih ljudi poiskati ljubeče domove.

Namen tekaške industrije je samo eden: DOBIČEK. Mogotci v samem vrhu tekaške industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in tekaško industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a žal je sama realnost daleč stran od podobe, ki jo želijo prikazati.
Nenadzorovano širjenje tekaške industrije v 20. stoletju je povzročilo ogromno število vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt več kot 10.000 nekonkurenčnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, če je le v korist dobička.

ZGODOVINA HRTJIH DIRK

V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za višji družbeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in takšen način zaslužkarstva se je razširil tudi med delovni razred, ki je množično obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslužek.

Umetno vabo so prvič uporabili leta 1876 v angleškem kraju Hendon. Šest hrtov je moralo preteči 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali željene hitrosti in s tem vidnejših rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba živih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.

Tekaške steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in krožna dirkališča (ovale).

Tekaška industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manjšem obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, Čilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, Španiji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 tekaških stez z licenco in ena na Škotskem.

Nekaj dejstev o življenju tekaških greyhoundov:

* Večino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) preživijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se včasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali pošteno obrniti. Običajno so lesene, kar še dodatno otežuje vzdrževanje higiene. Na tleh imajo običajno postlan razrezan časopisni papir ali celo kakšno tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagobčnike, da ne bi prišlo do poškodb. Zaradi takšnih življenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.
* Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.
* Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje običajno v slabem stanju, saj praktično nič ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samočiščenja.
* Greyhoundi so čustveni, družabni in občutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi načina življenja in številnih transportov na tekme so podvrženi stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.
* Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi poškodujejo, se jih običajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preveč stalo. Manjše poškodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gležnju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.
* Greyhounde se na tekme prevaža tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem času se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo doživijo toplotni šok, katerega posledica je največkrat tudi smrt.

Mladički se skotijo v večjih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in živijo v malo večjih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetovaže v obe ušesi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno številko iz registra. Zelo hitro jih začnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Naučijo jih štartati iz štartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resnično toliko perspektivni, da lahko pretečejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem času. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepočasni ali poškodovani, so žal višek, ki je usmrčen ali zavržen, v najboljšem primeru pa posvojen.

Greyhounde vzrejajo v tako velikem številu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a žal so zato tudi povprečni. Le tisti, ki izstopajo iz povprečja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prinašajo denar, so v očeh tekaške industrije vredni življenja, vsaj za nekaj časa.

Video o problematiki greyhoundov:

http://www.youtube.com/watch?v=sJepkYtZGps&feature=player_embedded

MNOŽIČNA VZREJA GREYHOUNDOV in KAM IZGINEJO

Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povprečno leglo šteje 8 mladičev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.

Število greyhoundov, vpisanih v register, pa znaša le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povprečno število mladičev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.

Kam izgine skoraj 12.000 mladičkov do tretjega meseca starosti?

Večina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 tekaških stez z licenco ter približno 20 tekaških stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.

Da lahko hrti tekmujejo na tekaških stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje še 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.

Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?

Čeprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po končani karieri najde le približno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo površno in brez pravega reda, najbrž tudi številka 3.500 ni realna. Sem so všteti le upokojeni hrti z licenco.

Če malo povzamemo številke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!
Te številke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so še vse ostale države?

Kaj se dogaja z njimi?

Mladičke, za katere ocenijo, da nimajo željenega potenciala, najverjetneje usmrtijo že pred tretjim mesecem starosti.
V prvih dveh letih hrtovega življenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov poškoduje ali pa že pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobičkonosni.

Hrti z licenco se prav tako lahko poškodujejo ali izkažejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje poškodovane hrte usmrtijo kar na tekaški stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preveč denarja.

Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, sčasoma začnejo pešati moči. Ko se to zgodi, niso več opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega števila hrtov se odkrižajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavržejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odrežejo ušesa, da ni mogoče izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.

Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in mešance. Zaradi njihove množične vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odločimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikrajšamo kakšnega drugega brezdomnega psa.

Na tekmah je prepovedana uporaba žive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih še vedno uporabljali, saj le žive živali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in povečajo njegovo željo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo čim boljši rezultat, posledično pa tudi večji zaslužek.

Vse to 'odstranjevanje' hrtov se seveda ne beleži in je skrbno skrito pred javnostjo. Tekaška industrija še vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da živijo v primernih življenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. Če pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogoče. Če v določeni 'psarni' in pri trenerju živi okrog 150 psov, so to enormni stroški. Večina denarja, ki ga greyhound prisluži z zmago, gre v lastnikov žep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, običajno nista ena in ista oseba. Zakaj tekaška industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslužkarji.

(Vir: www.hrtjisvet.org)

Nazadnje urejal/a NEON 13 Jan 2012 16:18; skupaj popravljeno 1 krat
_________________
HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org

Pomagajmo hrtom v stiski.

< PROBLEMATIKA IN POMOČ HRTOM ~ PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli